| |

BRAZILIJA 98 (P. Seguro)
1998
IRONMAN 11
| Plavanje |
Kolo |
Tek |
Skupaj |
Link |
Foto |
Video
|
| 0:56:00 |
5:13:00 |
3:11:00 |
9:20:00 |
|
|
|
|

Kaj vse se človeku lahko pripeti na eni tekmi skoraj ne
moreš verjeti. Tri dni pred tekmo sem zbolel na zgornjih dihalnih poteh.
Takoj sem začel z antibiotiki, ki jih nosim s seboj in večer pred tekmo sem
pojedel še zadnjega ter zjutraj štartal. Po stotih metrih plavanja sem
odaril plavalca ob sebi v glavo in si zvil palec desne roke. Ko sem se
vsedel na kolo sem le s težavo na okrepčevalnicah jemal polne bidone, saj me
je vsak sunek zabolel. Na 70 km me je pa neznansko začela boleti cela rit,
kar mi nikakor ni bilo jasno zakaj (na 24 urnem kolesarjenju me ne). No
počasi sem ugotovil, da sem pod sedež zataknil še eno rezervno zračnico in
zaradi spremenjene anatomije sem čutil neznanske bolečine. Sodnik me je za
lažji prekršek vožnje v zaveterju ustavil in kaznoval s 3 minutami pribitka.
Ko sem prikolesaril v cilj, so me sneli s kolesa in posadili v šotor z
kozarcem vode na mizi. Po treh minutah sem ves jezen oddrvel se preobut in
na tek. Potrebo po obisku stranišča sem enostavno ignoriral, saj je bilo že
veliko časa izgubljenega, vendar ne za dolgo. Ko ob progi v mestu ni bilo
nobenega stranišča več, sem videl da ne bo šlo drugače. Pograbil sem list
papirja na cesti in skočil pod cesto v trnje. Ko sem s kopalkami pod koleni
tako blažen čepel, sem začutil mravljince v nogah, kar je ponavadi posledica
dehidracije, kar pa v danem momentu kljub 30 dtop in 95 % vlagi skoraj ni
bilo mogoče. Pa pogledam navzdol in vidim, da so bili mravljinci resnični –
mravlje faraonke so se mi zajedle v noge. Poskakoval sem po robidovju s
hlačami pod koleni in s papirjem otepal mravlje. Ker sem na koncu spet
lovil peto mesto med profiji, sem čisto izčrpan padel na masažno mizo, kjer
pa mi niso znali drugače pomagati, kot da so mi stresali noge, kar pa mi je
povzročalo krče v stegnih. Vsi so ležali napol goli, mene pa je zeblo kot
psa. Ko sem šel oskrbet zvit palec mi je glavni zdravnik tako zategnil
elastični povoj, da so bili kmalu vsi prsti tako črni kot poškodovani. Ker
se mi je začelo vrteti v glavi, sem odšel na infuzijo, kjer me je po četrtem
izredno bolečem vbodu le našla žilo. Tulili smo kot bi nas dajali iz kože.
Ko pa se je iztekla prva steklenička, mi je ob menjavi po nesteči potegnila
iglo iz žile in zadeva je šla skoraj iznova. Zdravnik pa mi je potrdilo za
zavarovalnico po tridnevnem iskanju napisal šele na letalu, ko sva skupaj
letela v Rio. Pa še ni konec. V Salvadorju so me še premestili na drugo
letalo in zato izgubili kovček s kolesom, katerega mi je uspelo najti šele
po lastnem telefonskem urgiranju čez dober teden. |
|
|

na tekmovanja
|
|
|